Author: dejko1

Argyreia nervosa je tropska plezalka, sorodna pri nas bolj poznanemu lepemu slaku Ipomoea tricolor. Havajska roža ima večje liste srčaste oblike ter raste precej počasneje od lepega slaka. Cvetovi se razvijejo v plodove ki imajo obliko rožice – po njih je dobila tudi svoje ime. Plodovi praviloma vsebujejo po tri semena.

Pri gojenju iz semena moramo pred sejanjem semena najprej rahlo “poškodovati”. Stanjšati ali poškodovati je potrebno trdo ovojnico semena, ki bi sicer preprečevala vodi da sploh pride do semena in povzroči kaljenje, ne smemo pa poškodovati kalčka v semenu. To se najlažje naredi s plitvim rezom ali s piljenjem semena.

Pripravljena semena pred sejanjem za 24 ur namočimo v toplo vodo. Sejemo nekaj cm globoko. Priporočena je grelna podlaga za kaljenje semen.

Ephedra sinica je zanimiva rastlina predvsem zaradi njenih učinkov na človeka, pa tudi zaradi zanimive zgradbe same rastline. Uporablja se kot poživilo ter zdravilo za nekatere pljučne bolezni ter alergije. Nekaj slabega glasu pa si je pridobila zaradi uporabe v shujševalnih tabletah, pogosto v kombinaciji z aspirinom ter velikimi količinami kofeina (kar vsekakor ni zdravo).

Sinonim imena je tudi mormonski čaj (Mormon Tea). Različne rastline iz te družine domujejo v Rusiji, Kitajski in Mongoliji, pa tudi bližje nam, v mediteranu.

Kaljenje semen je zelo odvisno od kvalitete semen. Semena ki so bila že nekaj časa skladiščena lahko kalijo zelo slabo ali pa preidejo v stanje dormance, kjer je za uspešno kaljenje potem potreben daljši čas ali pa stratifikacija semen.

Semena kalimo v dobro odcedni zemlji. Za kaljenje potrebujejo toploto in vlago. Ko imamo male rastline lahko zalivamo nekoliko manj, da ne pride do gnitja korenin (efedra je stepska / puščavska rastlina).

Ephedra rabi veliko sonca, tako da bo lepše rastla v primorskih koncih. Sprva so rastline zelo drobcene, vendar se ob primerni količini sonca lepo zadebelijo. V primeru preveč zalivanja ali premajhne količine sonca lahko pride do zelo tankih in dolgih rastlin, ki stagnirajo.

Leonotis nepetifolia in leonotis leonurus sta zelo sorodni rastlini (pogosto se tudi semena enega prodajajo pod imenom drugega), razlikujeta se predvsem po širini listov. Leonotis leonurus ima ožje liste, medtem ko ima leonotis nepetifolia široke liste. Gre za razmeroma veliki rastlini – v višino lahko zrastejo do 2 metrov. Goji se ju predvsem zaradi lepih oranžnih socvetij.

Gojenje iz semen je enostavno. Semena posejte po površini zemlje (za kaljenje rabijo svetlobo in toploto) ter ustrezno zalivajte. Semena kalijo v 2-3 tednih. Tudi mlade rastline že rabijo zadostno količino sonca, sicer se bodo stegovale.

Zanimiv efekt sem dobil pri gojenju teh sejančkov pod intenzivno LED osvetlitvijo – nizke vendar zelo močne ter lepo razvite rastline, prišlo pa je tudi do sukanja rastline okoli svoje osi.

Gojenje kaktusov iz semen zahteva nekaj več potrpežljivosti in znanja kot vzgoja drugih rastlin. Preden se podviga lotite sami priporočam da si malce pogledate razno literaturo.

Odličen vodič o gojenju kaktusov si lahko ogledate tule. Poleg samega gojenja ter pogojev za vzgojo je lepo opisana tudi vzgoja kaktusov iz semen.

Seme ginsenga je nekoliko bolj zahtevno za kaljenje. Za uspešno kaljenje semena rabijo leto ali več v zemlji. V primeru direktnega sejanja semen je seveda potrebno pričakovati tudi nekaj izgube semen npr. zaradi glodalcev in ptic.

Za hitrejše in bolj zanesljivo kaljenje je mogoče uporabit postopek stratifikacije – nekajmesečnega hlajenja ter spiranja semen. Taka – stratificirana semena je mogoče takoj posejati in od njih je možno pričakovati kaljenje semen in rast sejančkov že v prvem letu.

Semena posejemo nekaj centrimetrov globoko, najbolje zunaj na mesto kjer bodo rastline rastle tudi naprej. Ginseng rabi dobro senčeno lego.

Bi pa opozoril da ginseng v primeru gojenja znotraj v lončku ne smemo preveč zalivati (rabi dobro odtočno zemljo) – tako sem lani izgubil nekaj rastlin 🙁

Zanimiva in zelo izčrpna navodila o gojenju (sicer v angleščini) je mogoče najti na tej strani.

Rastlina Maca z latinskim imenom lepidium meyenii je bližnja sorodnica bolj razširjene vrtne kreše (lepidium sativum). V začetni fazi rasti so tudi listki nekoliko podobni vrtni kreši, vendar maca ne dela stebel.

Maca je postala bolj znana predvsem ko so jo popularizirali kot prehranski dodatek z vsestranskim pozitivnim delovanjem (poleg ostalega naj bi pozitivno vplivala tudi na hormonska neravnovesja in spolno življenje 🙂 ). Bi pa opozoril predvsem na uporabo po zdravi pameti – če vam ali vašemu telesu določen prehranski dodatek ne ustreza (slabost, preobčutljivostne reakcije) se nikar ne silite z njim.

Samo kaljenje mace ni problematično. Semena posejemo po površini zemlje, lahko jih prekrijemo z minimalno količino zemlje. Semena za kaljenje potrebujejo svetlobo in vlago. Kalijo v tednu ali dveh.

Moja semena so iz regije La Paza v Boliviji. V območjih od koder izvira je prisotna  zadostna količina padavin ter konstantna visoka zračna vlaga. Povprečne dnevne temperature so okoli 10 stopinj celzija ter dokaj stabilne preko celega leta. Najnižje temperature ne presežejo -10 stopinj. Zemlja na območjih kjer raste je kisla, pogosto dosega pH tudi do 5, vendar naj bi rastlina uspevala tudi v nevtralni in bazični zemlji. Zaradi visokih nadmorskih višin na katerih raste je dobro obsevana s soncem.

Za cvetenje rabi zadosten čas rasti, sicer pa naj na cvetenje in semenenje dolžina dneva nebi vplivala. V literaturi je več nasprotujočih si trditev, ali gre za enoletnico ali večletnico. Vsekakor ni za pričakovati semen že prvo sezono gojenja.

Po mojih izkušnjah je v Sloveniji težko vzgojiti prave gomoljčke, bolj pogosto se zadeva ne zadebeli prav veliko in namesto gomoljčkov dobimo “podganje repke”. Mogoče je poleg poletnega gojenja za moje dosedanje “neuspehe” kriva tudi zemlja, saj sem v dosedanjih poskusih uporabljal navadno zemljo in ne kisle. Letos bom verjetno poskusil še s kislo zemljo ter z gojenjem preko zime.

Sveža rastlina ima značilen oster okus, ki je podoben tistemu iz sušenega in mletega predpripravljenega prehranskega dodatka, vendar ne vsebuje “zatohlega” priokusa, ki ga verjetno pridobi med postopkom sušenja.

Rastline pri nas brez dodatne zaščite pomrznejo. Bi pa verjetno uspevale če bi bile ustrezno zaščitene pred prekomernim mrazom.